pRVI jESENSKI dNEVI

Pa so minili prvi dnevi jeseni, ki so vsak dan bolj jesenski ...

Stanovanje sem naredila jesensko s tole malo postavitvijo (za kaj več bom morala imeti več časa):

Naredila sem 2 preprosta jesenska venčka, enega za na vhodna vrata na katera sem za popestritev nalepila posušene liste. 

in enega za v bodoči zimski vrt:

Na njivici imamo obilen pridelek buč - jedilnih in okrasnih - slednje sem takole dala v košarico v zimskem vrtu:

Danes sva z malo M. posadili reso, da bodo korita na oknih zopet malo zaživela: 

dVE iDEJI zA kOSILO

Z E.-jem že nekaj časa zbirava recepte iz priloge časopisa Nedela OK (Odprta kuhinja). 

E. je bolj usmerjen na ribje jedi in jedi iz divjačine, jaz pa na zelenjavne jedi in seveda sladice. 

Imava posebne mapce v katerih imava spravljene vse recepte, odpreva pa jih bolj malo:( No, ta teden sem postavila rekord in sem kar 2x kuhala po teh receptih:)

Včeraj sem za naju z malo M. skuhala porovo juho (le-to po receptu moje mami) in SKUTNO-ZDROBOVE REZINE.

Recept za slednje je iz Odprte kuhinje in se glasi: 

Potrebujete (za 4 osebe): 

500 g pretlačene skute

2 jajci

2-3 žlice kisle smetane

8 žlic pšeničnega zdroba

sol

Priprava:

V posodi dobro zmešamo pretlačeno skuto, kislo smetano, razžvrkljani jajci, sol in zdrob. Pokrijemo in pustimo 10 min, da se zdrob napne in zmes poveže. Zmes lahko pripravimo že zjutraj in jo shranimo v hladilnik za kasneje. 

Zmočimo dve manjši krpi (jaz sem uporabila kar razrezano tetra plenico), ju narahlo potresemo z zdrobom in na vsako naložimo polovico skutne zmesi. Oblikujemo štruci, zavijemo s krpo, konce privežemo in položimo v slan krop, da je vsaka štruca do polovice v vodi. Kuhamo 25 minut. Ko skutni štruci vzamemo ven iz vode, počakamo še 5 minut, nato jo odvijemo in narežemo rezine kot priloge k golažu ali omaki z mletim mesom. 

V receptu piše, da lahko skuti vmešamo izbrana zelišča (peteršilj, timijan, drobnjak ...). Lahko pa ji dodamo sladkor in dobimo sladico. 

Jaz sem recept delala s polovično maso in je bilo komaj dovolj za naju z malo M. Ker je bilo časa za pripravo premalo, sem na rezine posula samo malo sladkorja in mala M. je z veseljem pojedla, kar je imela na krožniku. 

Danes pa sem naredila AJDOVO KAŠO S HRENOVKAMI.

Potrebujete (za 4 osebe): 

200 g ajdove kaše

3 sveže paradižnike

2 korenčka

3 stroke česna

žlico olja

2 para hrenovk (lahko nadomestimo s tuno, ki jo že prej popečemo)

peteršilj, sol

Priprava: 

Paradižnik in korenje očistimo ter narežemo na kocke. Stresemo v kozico in na žlici olja popražimo oziroma podušimo v paradižnikovem soku.

Ajdovo kašo oplaknemo na rešetu in stresemo k zelenjavi.

Prilijemo vodo, da kašo povsem pokrije in pokrito kuhamo 10 minut. 

Hrenovke narežemo na kolesca in zdaj dodamo kašo (lahko jih že prej popečemo).

Odstavimo, pokrijemo in pustimo še 5 minut, da se hrenovke ogrejejo, kaša pa vpije vodo in z njo hranilne snovi. Nazadnje vmešamo še strt česen in peteršilj.  Česna in peteršilja nisem dodala (jih ne maram preveč), sem pa že na začetku popražila pol čebule, da je bil okus dober:)

V OK predlagajo še, da jed ponudimo s skledo sezonske solate. 

Mala M. je rada jedla, najboljše so bile seveda hrenovke:)

Takole je miza izgledala na začetku ...

... in takole na koncu:) Ne gre drugače, ko 16-mesečnica sama je in se hitro naveliča žlice in raje je z rokami:) 

Ajdove kaše je še nekaj ostalo, na njivici sem našla še eno bučko in tako si bom večerjo naredila po temle receptu.

dOMAČ kRUH

Prejšnji teden sem prvič spekla domač kruh. No, saj sem ga že kdaj prej, ampak mi ni nikoli uspel. Tokrat sem na pomoč poklicala prijateljico, ki je prava mojstrica v peki. Prinesla je domačo moko iz mlina njenega brata (še malo reklame:) 

Pomagala mi je pri zamesitvi testa, naredila sva eno testo iz pšenične polnozrnate moke in iz navadne bele moke (ki pa ni čisto bela, ker je mleta na mlin iz kamna). Dogajanje sta seveda popestrila mala M. in sin prijateljice:)

Testo sem nato sama vzhajala, naredila hlebca in par žemljic. Pojma nimam od kje sem se spomnila, da moram dati hlebca vzhajati v posodo v katero daš serviet posut z moko:) Naslednji dan sem v mamini shrambi našla pravi pehar, v katerem bom naslednjič vzhajala hlebec, kar bi morala narediti že prvič.

 

Pekla sem kar v treh pečicah, ker je bilo toliko testa in seveda so se v eni pečici žemlje malo preveč zapekle:)

Za v prvo je bil kruh odličen in sem ga kar nekaj zmrznila. Trenutno okrevam po zoprnem prehladu z vročino in se niti spomnila nisem, da imamo v skrinji domač kruh. In smo spet jedli kupljenega. Res si želim, da bi jedli samo domačega. Upam, da nam uspe:) 

Zdaj mi mora prijateljica samo povedati recepta za oba kruha, ker vmes ni bilo časa za pisanje:) 

oDEJICA zA oSKARJA

E. je pred dobrim mesecem postal stric malemu Oskarju ...

Za dobrodošlico sem mu sešila tole odejico.

Je morsko obarvana, saj se je mali rodil v poletnem mesecu:) 

pOROČNO pOTOVANJE

Zadnje tri objave so bile poročno obarvane in s to objavo bom res zaključila poročno tematiko:)

Dolžna sem vam namreč še fotoutrinke z najinega poročnega potovanja. 

Uspelo nama je oditi še preden sva bila poročena eno leto:) 

Odpotovala sva na Švedsko in mimogrede še na Finsko ...

Pogled z letala ... nešteto jezer in jezerc.

Živela sva v Sodertalju, 50 minut vožnje z vlakom oddaljen od Stockholma.

Podzemne v Stockoholmu so zelo zanimive, kot velike poslikane jame.

Najraje sem jedla tole slaščico.

Ograje mostov so polepšane s koriti cvetja. 

Našla sva zabavno slaščičarno, kjer so imele kornete različnih okusov. Delajo jih pred obiskovalci s prav posebnim strojem. 

 V mestu je cel kup trgovinic z najrazličnejšimi drobnarijami za dom.

 Raj za mojo dušo...

Mogočne stavbe...

Veliki, plastični stoli...

Čez vikend sva se odpravila na križarjenje do Helsinkov. Bilo je super, saj sva si res spočila in spotoma bila še v drugi državi:) 

Pogled na Stockholm s križarke.

Sončni zahod sredi ničesar.

Po 16 urah vožnje smo v nedeljo okoli 10 prišli v Helsinke. 

Nekaj ur smo imeli na voljo za ogled mesta. 

Za spomin se dobila prav posebno zapestnico na katero bom zbirala obeske - po angleško se ji reče charm braclet. 

Našla sva H&M home trgovino. Seveda sem bila navdušena in kupila nekaj stvari. Mala je dobila brisačo s kiti iz fotografije. 

Zajtrk na palubi...

Najin hotel na vodi. 

Po povratku na Švedsko sva obiskala eno izmed najstarejših mest Sigtuno. 

Obiskala sva tudi Skansen - muzej na prostem, kjer si lahko ogledaš kako so živeli na Švedskem nekoč. 

Na dan odhoda domov pa je pričelo deževati, kar je bilo idealno, saj se nama je že hudo mudilo k najini mali M. 

pOROČNA dARILA

Odkar sem začela hoditi na poroke je najbolj zaželjeno darilo denar... 

Sama nerada dam za darilo samo kuverto z denarjem, zato se vedno poskusim spomniti nekaj drugačnega. Večkrat sem dala za darilo že skrinjico polno kovancev po evro ali dva, rada podarim tudi glinen potičnik, zadnje čase so popularni darilni boni Zvezdar ...

Eno izmed daril, ki sva ga midva dobila za najino poroko, je bila košara polna drobnarij (sveča, CD z romantično glasbo, šampanjec, čokolada itd.) 

Ideja mi je bila zelo všeč, zato sem nekaj podobnega naredila tudi za mojo poročno pričo. 

Naredila sem: 

V njem so se skrivale najrazličnejše stvari, ki jih bosta mladoporočenca potrebovala za dober zakon. Čemu je kakšna stvar namenjena sem napisala na washi trak in nalepila na predmet: 

Paket pa sem lično zavila: 

Upam, da smo z darilom nasmejali nevesto in ženina:)

fLOWER gIRLS

Pa nadaljujmo s serijo objav o poroki moje poročne priče: 

Mala M. in njena prijateljica sta bili prvič flower girls (prevedeno v slovenščino se ne sliši dobro - lahko bi jima rekli posipalki cvetja). 

No, mi smo ju pa klicali kar družici:)

Imeli sta enaki oblekici, v barvi sivke, ki je bila barva poroke. 

Moja mami je mali za zraven nakvačkala še jopico, ki pa nam je ni bilo potrebno uporabiti. 

Košarici za cvetje sem okrasila z belim trakom in vrtnicami. 

Okoli zapestja sta imeli trak z rožico (nakvačkala moja mami) in bili sta res ljubki flower girls:)

 P.S. Malima seveda ni uspelo, da bi sami nosili košarici in ven metali rožice, sta žal premladi za takšen podvig:) Tako sva mamici držali košarici, flower girls pa metali rožice. To pa sta naredili odlično in slišati je bilo veliko a-jev in o-jev:) 

iDEJE zA dEKLIŠČINO

Moja poročna priča se je preteklo soboto poročila in zato smo ji punce 14 dni nazaj pripravile dekliščino. 

Bila sem že na kar nekaj dekliščinah in vedno mi je zabavno pripravljati majhne pozornosti. Skupaj z ostalimi puncami smo pripravile naslednje stvari: 

Majice, ki smo jih nosile punce: 

Majico, ki jo je nosila nevesta: 

Ni neveste brez tančice. Sešilo sem jo kar jaz iz starih zaves. Enostavno sem zarobila kos blaga in na enem koncu pustila tunelček v katerega sem napeljala obroč za lase. 

Moja sestrična S. je narisala sliko gospodinje in nanjo smo nalepile listke z nalogami. 

Posladkale pa smo se z mini mafinčki: 

Naloge so bile tipične: make up, kuhanje, skrb za dojenčka, šivanje, kviz o bodočem možu, britje balona itd. 

V Lj. je morala prodajati piškote, obriti 3 moške, zbrati 30 razlogov zakaj se ne poročiti ... Največ denarja pa je zbrala s posebno majico, na katero so natisnili denar po 10, 5, 2, 1 in 0,50 evra in vsak moški, ki je hotel izrezati denar, je moral prej plačati:)

Nevesta je naloge dobro opravila in je od komisije za zakonsko življenje dobila certifikat, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev za zakonski stan:) 

Nevesta je dan po poroki praznovala rojstni dan, zato smo ji punce, ki smo bile na dekliščine že na ohceti voščile in ji za darilo dale album s fotkami z dekliščine. Najbolj mi je všeč stavek na koncu albuma:)

 P.S. Ugotovila sem, da se dekliščine bližajo koncu ... Imam še čisto malo neporočenih prijateljic:) Ja, se staramo:)