Nedeljsko popoldne smo preživeli na Gorenjskem, kjer smo obiskali Sotesko Vintgar, ki je od Bleda oddaljena 10 min vožnje z avtom.
Malo nas je presenetila parkirnina (5 evr) in vstopnina (23 evr), ampak ker sem jaz že enkrat bila in vem da je res lepo, sem želela, da jo vidita tudi otroka in E.
Pot je speljana ob reki, nekajkrat se preko mostu zamenja breg in v dobre pol ure smo bili pri slapu Šum.
Ponavadi se lahko vrneš po isti poti, vendar je zaradi korona virusa to sedaj onemogočeno, saj je pot večkrat ozka in bi se morali ljudje preblizu srečati.
Nazaj do parkirišča vodita dve poti, ena se imenuje Strma pot in naj bi se prehodilo v cca. 45 min.
Mi smo izbrali drugo pot, ki vodi do sv. Katarine, kjer je majhna cerkev, veliko igral in okrepčevalnic (danes je bila zaprta). Vmes smo mislili, da smo se že zgubili, ampak smo le srečno prišli do vrha. Pot nas je nato vodila čez pašnike, kjer je že na začetku pisalo POZOR BIKI NA PAŠNIKU. Pašniki so med seboj ločeni z železnimi vrati. Razgledi s pašnikov so res lepi, vidi se Bled z okolico, grad in celo malo jezera. Na prvem pašniku so bile ovce, na drugem pa tik pred vrati nagnetene krave in biki. Komaj smo se prišli mimo njih in ko smo bili na drugi strani vrat, smo si pošteno oddahnili.
Na zadnjem pašniku so bili konji z žrebički, nad čimer je bila najbolj navdušena Maruša. Celo pot je prehodila s konjičkom na palici, ki ga je imela med nogami. Ga ima pa pripetega na trak za ključe, ki ga nosi okoli vratu in je zato malo lažji:)
Nazaj smo hodili slabo uro in pol, s tem da smo imeli še vmesne postanke.
Pri gostilni malo pred vhodom, so imeli v ogradi še koze in pripravljen star kruh, tako da sta jih otroka lahko hranila.
Na koncu smo odšli še na pico, sladoleda v Vili Prešeren žal niso prodajali in smo odšli kar proti domu, saj je kazalo na dež.
Imeli smo se luštno, otroka sta zmogla pot, malo so nas prestrašile krave in biki, ampak izlet priporočam. Se je pa treba pripraviti, da je vse drago, ker to je pač Bled:)
