nedelja, 28. junij 2020

vIKEND nA mORJU

Preživeli smo lep vikend na slovenski obali. Kot lanski junij smo tudi letos odšli v kamp v Ankaran. Prišli smo v petek popoldne in komaj, komaj dobili prostor (po zaslugi mojega trmastega moža:) 
Imeli smo se super, se naplavali, brali, igrali in naredili super uvod v poletne počitnice:) 





Ko smo se vračali domov, smo se ustavili v Kopru in se na hitro ustavili v centru in naslednjič, ko bomo imeli več časa, si ga bomo bolj ogledali. 




P. S. Če radi kampirate si nujno priskrbite Avtokampi kamping kartico, ker z njo dobite kar nekaj popustov. Mi smo ta vikend konkretno privarčevali:) 

torek, 16. junij 2020

kOMPLETEK zA bORA

S prijateljico sva se včeraj zvečer na hitro zmenili, da pridem danes dopoldne na obisk k njej in njenemu 2 tednu staremu sinčku Boru. Ponavadi na prvi obisk nesem odejico, ampak, ker je še nisem sešila, sem mu sešila hlačke, trak in slinorutko. 

Malo sem brskala po starih objavih in ugotovila, da je Borova najstarejša sestrica Brina tudi najprej dobila hlačke in slinorutko:) 

Bor ima še eno sestrico Ajdo, kateri pa mi je celo uspelo hkrati prinesti odejico in komplet hlačk in slinorutke:)

nedelja, 14. junij 2020

rOJSTNODNEVNI bRUNCH

Danes dopoldne smo spet praznovali Marušin rojstni z mojo stranjo družine. Malo smo pozni, razlog pa je nova terasa, katere izdelava se je malo zavlekla:)

Povabili smo jih na brunch, to je obrok nekje med zajtrkom in kosilom. Pripravila sem nekaj prigrizkov, in sicer gužvaro ali sirno gibanico, roladice s kuhanim pršutom in rukolo (tramezzini kruha v Sparu niso imeli, sem pa kupila malo večji toast kruh od Ölza in ga povaljala z valjarjem, da je bil tanjši, nekaj kruhov sem nadevala še s sirom in pečenimi puranjimi prsi), slanike in narezek.


Tortica je bila jagodno belo čokoladni cheesecake od Ane in je bila res dobra:) Namesto belih čokoladnih kapljic sem uporabila kar belo kuverturo od Mannerja. Preliv sem dala na torto zjutraj in se v hladilniku ni dovolj hitro strdil, zato se je konjiček malo pogreznil:) 

Naslednji vikend pa še ena zabava za E-jevo stran družine, ker smo se letos odločili, da bomo praznovali na novi terasi, ki ne sprejme veliko ljudi naenkrat:) 

petek, 12. junij 2020

oDEJICA zA eVO

Po dolgem času sem spet sešila odejico. 
Naročila jo je prijateljica za svojo nečakinjo. 
Zraven sem sešila še ujemajočo vrečko iz blaga. Vrečko pohvalijo vse mamice, ki jo dobijo, saj je super za shranjevanje rezervnih oblačil ali plenic v previjalni torbi. Lahko pa jo pospravite v svojo torbico, če gresta kam na hitro. 

četrtek, 11. junij 2020

jUNIJSKA pOBARVANKA

Za novo leto sta otroka v otroški trgovini Pikapolonica dobila družinski planer, ki je hkrati pobarvanka.

Junijsko sem pobarvala danes jaz, za dobro jutro🌅


nedelja, 7. junij 2020

nEDELJSKI iZLET - sOTESKA vINTGAR - bLED

Nedeljsko popoldne smo preživeli na Gorenjskem, kjer smo obiskali Sotesko Vintgar, ki je od Bleda oddaljena 10 min vožnje z avtom.

Malo nas je presenetila parkirnina (5 evr) in vstopnina (23 evr), ampak ker sem jaz že enkrat bila in vem da je res lepo, sem želela, da jo vidita tudi otroka in E.

Pot je speljana ob reki, nekajkrat se preko mostu zamenja breg in v dobre pol ure smo bili pri slapu Šum.





Ponavadi se lahko vrneš po isti poti, vendar je zaradi korona virusa to sedaj onemogočeno, saj je pot večkrat ozka in bi se morali ljudje preblizu srečati.

Nazaj do parkirišča vodita dve poti, ena se imenuje Strma pot in naj bi se prehodilo v cca. 45 min. 

Mi smo izbrali drugo pot, ki vodi do sv. Katarine, kjer je majhna cerkev, veliko igral in okrepčevalnic (danes je bila zaprta). Vmes smo mislili, da smo se že zgubili, ampak smo le srečno prišli do vrha. Pot nas je nato vodila čez pašnike, kjer je že na začetku pisalo POZOR BIKI NA PAŠNIKU. Pašniki so med seboj ločeni z železnimi vrati. Razgledi s pašnikov so res lepi, vidi se Bled z okolico, grad in celo malo jezera. Na prvem pašniku so bile ovce, na drugem pa tik pred vrati nagnetene krave in biki. Komaj smo se prišli mimo njih in ko smo bili na drugi strani vrat, smo si pošteno oddahnili. 


Na zadnjem pašniku so bili konji z žrebički, nad čimer je bila najbolj navdušena Maruša. Celo pot je prehodila s konjičkom na palici, ki ga je imela med nogami. Ga ima pa pripetega na trak za ključe, ki ga nosi okoli vratu in je zato malo lažji:) 


Nazaj smo hodili slabo uro in pol, s tem da smo imeli še vmesne postanke. 

Pri gostilni malo pred vhodom, so imeli v ogradi še koze in pripravljen star kruh, tako da sta jih otroka lahko hranila. 

Na koncu smo odšli še na pico, sladoleda v Vili Prešeren žal niso prodajali in smo odšli kar proti domu, saj je kazalo na dež. 

Imeli smo se luštno, otroka sta zmogla pot, malo so nas prestrašile krave in biki, ampak izlet priporočam. Se je pa treba pripraviti, da je vse drago, ker to je pač Bled:)